Nohti so roževinasti odrastki, ki varujejo zadnji členek prsta. Rastejo brez prestanka, na rokah štirikrat hitreje kot na stopalih. Na slednjih se podaljšajo za 1–2 mm na mesec. Noht palca na nogi tako potrebuje 12–18 mesecev, da zraste po vsej dolžini. S staranjem se rast nohtov zelo upočasni.
Slika: Shematski prikaz zgradbe nohta
Nohtno enoto sestavljajo:
- nohtna plošča (noht) je pretežno iz keratina (roževine), prozorna, konveksna, debela 0,5–1,5 mm, rahlo vzdolžno razbrazdana;
- nohtna matica (nohtni matriks) je ob začetnem (proksimalnem) delu nohta in z delitvijo celic prispeva k tvorbi nohtne plošče, del matice je viden kot lunica (lunula) − svetlejši, polmesečni del začetnega dela nohta;
- nohtna posteljica je predel, na katerem je noht, deloma prispeva k njegovemu nastanku, tesen stik nohtne posteljice in nohtne plošče pa onemogoča vdiranje mikrobov pod noht;
- proksimalna nohtna guba in lateralni nohtni gubi (paronihij) prekrivajo začetni del in stranska dela nohta;
- eponihij (kutikula) je nadaljevanje proksimalne nohtne gube, tesno se stika z nohtom in preprečuje vdor mikrobov v nohtno matico;
- hiponihij je pod prostim robom nohtne plošče in se nadaljuje v kožo prsta, preprečuje vdor mikrobov pod noht.